Evharistija je dejanje izrekanja hvaležnosti med zbiranjem verujočih v nekem skupnem prostoru in prvotno ni bila povezana s cerkvijo kot fizičnim objektom …
Rituala, praznovanja in skupnosti ni (bilo nikoli) mogoče zapakirati v gledališko embalažo, kar je posebej vidno v aktualnem času teatra absurda …
Verujem – ne verujem
/Bajaga i Instruktori/
Le zastavljati vprašanja?
Gledališka dvorana je cerkev?
Gledališče brez dvorane ni gledališče?
Dvorana brez gledališča ni dvorana?
Na gledališkem odru se lahko zgodi prav vse, četudi se kaditi menda ne sme?
This is my church, this is where I heal my hurt?
Ne dramatizirati situacij?
Situacionirati dramo?
Kako igralec ve, da ni poslan od boga?
Poslan ima poslanstvo?
Zašto se glumac iznenada izuo?
Ali je Jezus hodil bos?
Kaj zapisati, kaj pa prepisati?
Pekar, lekar, apotekar… mogao sam biti ja – bilo šta
…i kritičar i političar, i pedagog i demagog, policajac ili pajac – bilo šta
/Riblja čorba/
Pridigal nam je igralec?
Pridigal nam je Primož Bezjak?
Če je igralec hkrati “Primož osebno”, kako se z njegovo osebnostjo na odru pogovarjajo člani Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič (in obratno), kako pa se z vsemi njimi pogovarjamo gledalci in poslušalci?
Smo res poslušali pridigo?
Nejeverni Tomaž se ni dotaknil Jezusa, ali pač?
Papa don’t preach?
Vsak oče je sveti oče?
Kaj je pravzaprav cerkev, ki ima lastno državo?
Osebno je politično?
Brezosebno ni politično?
Molitva kao žar na mojim usnama?
V čem smo uživali?
Give me a sign.
Tistih nekaj minut
/zapis (iz leta 2019) ob predstavah Nasprotje stvari Borisa Nikitina in Izumitelj na Zemlji Antona Podbevška v režiji Bare Kolenc/
Svoboda je dvojnost, je potencialnost pred neko odločitvijo, rezom, in obenem realizacija te odločitve: tako ali drugače, da ali ne, udejanjiti ali ne neko možnost, zavreči ali izkoristiti priložnost.
… Odgovor(nost) …
Ali ni v samem “nemogočem” zastavku svobode – univerzalnem le po želeči plati, ne pa tudi z intelektualnega vidika (zagovarjanja enakosti onkraj specizma) – odgovor na izzive fašizma, liberalizma, kulturne industrije in same anarhičnosti?
Kako lahko fikcija sploh izgine?
Ali je gledališče fikcija, če že vanjo ne verjame?
Ali gledališki ustvarjalci verjamejo v fikcijo zato, ker jo uokvirjajo z resničnostjo?
Ali verjamejo?
Ko ovu dramu režira
nek moje ime ne bira
za uloge što nikada nisu moje
/besedilo Marine Tucaković, poje Jelena Karleuša/
Ko je ovu dramu zapravo režirao?
It’s in change
The poetic justice of cause and effect
Respect, love, compassion
This is my church
This is where I heal my hurt
For tonight
God is a DJ
/Faithless/
Čemu ločevanje med konzervativci in levičarji (oziroma domneva kakršnih koli shizm), če zagovarjamo ljubezen?
Gledališče je biorazgradljivo … za razliko od kritike, ki je sežigljiva … oder se pa ne more vneti, da, zaradi prepovedi kajenja … ali prepovedi življenja?
Zaupanje je lahko le brezpogojno …
Ljubim <3
…………………
Boris Nikitin: Poslednji kanček fikcije. Režija: Boris Nikitin. Slovensko mladinsko gledališče, 23. maj 2023.
Vaša podpora je dragocena <3
Prispevajte mesečno 2€ ali več
Prispevajte poljubni znesek
PayPal