Dogajanje okrog Roga je treba uzreti predvsem kot interakcijo simbolnih operacij različnih skupnosti, tako tistih na strani skupnega kot onih na poziciji menedžerskega diskurza. Če se pa posvetimo afirmativnem premisleku o vplivu aktivističnih praks, ki se zavzemajo za skupno, bomo ugotovili, da že prihaja do tektonskih premikov v razumevanju pravice do resursov za vse in odnosov moči, ki določajo, komu in pod kakšnimi pogoji bodo ti resursi pripadli. Dekonstrukcija veljavnih mehanizmov porazdelitve po načelu kapitalsko močnejšega (oziroma izkoriščanja) lahko poteka tudi z zavrnitvijo banalne estetizacije prostorov skupnega, ki naredi še bolj pregledno razprto polje premisleka o njihovi reapropriaciji – ponovni prilastitvi –, ki se je, ne le v primeru Roga, skozi ustvarjalno solidarnostno rabo prostorov že zgodila in se še dogaja.

Preberite celoten prispevek K reapropriaciji skupnega. Na primeru tovarne Rog (.pdf), objavljen v časopisu Tribuna.

Vaša podpora je dragocena <3
Prispevajte mesečno 2€ ali več
Prispevajte poljubni znesek
PayPal