Pogovarjamo se o ljubezni ne da bi izgovorili ljubim te. Pogovor je večplasten, sproža plastenje pomenov in kopičenje asociacij, a hkrati pušča vtis zamaknjene dvodimenzionalnosti, nekakšne shematskosti, skoraj matematičnosti, členitve, ki nas po svoje odmika od teme...
Metatehnološke, performativne, spektakelske, shizofrene in transsituacijske konotacije telesa-lutke Asociacije na lutko: mehanično, robotsko, animirano; simbioza človeka in marionete; kar hoče (za)živeti ali, bolje, se premikati, potencial gibanja brez...
Stekle so zgodbe, povsem običajne zgodbe lokalnega prekariata, na temo visokih najemnin, pomanjkanja spodobnih zaposlitev, finančne negotovosti itd., druga za drugo, v maniri no comment, razvile so se in zaključile, mi smo pa o(b)stali. Obtičali v votlini, praznini,...
V okviru Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) že nekaj mesecev poskušam koordinirati premišljevanje aktualne teme, ki bi jo najlaže opisal z vprašanjem: Kako izboljšati Festival Borštnikovo srečanje (FBS), da bomo z njim zadovoljnejši? Povod...
Avtobiografski roman Histoire de la violence iz leta 2016 je svež in pomemben prispevek Édouarda Louisa k razumevanju fenomena nasilja z razrednega in psihološkega vidika. Režijski pristop Ivice Buljana temelji na spoštovanju tega besedila in navezavi na lokalni...
Zanimivost zasnove predstave Déjà vu je, da ne vsebuje govorjenja, čeprav je rezultat študijа na smeri Oblike govora na AGRFT. Trio nastopajočih ne spregovori verbalno, tudi z glasom varčuje, izraža se raje z gibom. Gibanje pa povzroča vrsto specifičnih zvokov, od...
Čeprav se morda zdi, da je to predstava o rasizmu, ki se mu vljudnostno reče nestrpnost, je njena tema ljubezen; niti ne tema, temveč snov; predstava je pravzaprav poskus situacioniranja nekega materiala: ljubezni kot izziva, točno tako, kot impozantnega izziva...
